Dotaknemo se vprašanja, zakaj manipulacije pogosto delujejo tudi takrat, ko se nam zdi, da nas neka tema ne zadeva neposredno. Ravnodušnost do informacij ni nevtralna drža – tudi vsebine, s katerimi se srečujemo, puščajo svoj pečat. Tudi takrat, ko jih ne preverimo, ko se jim zgolj bežno izpostavimo ali si preprosto rečemo, da nam ni mar.

Sonja pojasni, kako se informacije danes širijo hitreje kot kadarkoli prej, zakaj algoritmom ni toliko pomembna resnica, temveč naša pozornost, in kako v poplavi vsebin postajamo vedno manj sposobni za prepoznavanje pomembnih odtenkov. Kritično razmišljanje, kot pravi, ni iskanje napak in »kritikastrstvo«, temveč sposobnost razumevanja sveta – umetnost, da se ustavimo, preverimo in razmislimo.

Poseben poudarek daje vlogi odraslih: učiteljev, staršev in vzgojiteljev. Medijske pismenosti se ne učimo skozi enkratna predavanja, temveč z zgledom, pogovorom in vsakodnevnimi praksami. Otroci ne potrebujejo zgolj zaščite pred lažnimi novicami, temveč orodja, s katerimi bodo znali samostojno presojati, dvomiti in odgovorno sodelovati v družbi.

Medijska pismenost tako ni le obramba pred dezinformacijami, ampak temelj aktivnega državljanstva, sodelovanja v skupnosti in zmožnosti odločanja v svetu, kjer informacije niso več problem – problem je, kaj z njimi počnemo.

👉 Prisluhnite celotnemu pogovoru v podkastu Šola z navdihom.